Depresivni in anksiozni znaki so simptomi sindroma adrenalne izgorelosti in ne motnja, ki nastane kot posledica izgorelosti. Od klasičnih depresivnih simptomov se simptomi izgorelosti razlikujejo tako po izvoru kot po klinični sliki. Nerecipročni odnosi med študenti in učitelji vodijo v izgorelost in ne v depresijo.
Tudi raziskave potrjujejo, da pri izgorelosti in depresiji ne gre za isto motnjo. Raziskava Inštituta za razvoj človeških virov (2006–2007) je potrdila razlike med izgorelimi in depresivnimi osebami, klinična praksa pa kaže, da izgoreli, naj so še tako izčrpani, želijo dobiti navodila, kako morajo ukrepati (delati), da bodo lahko znova delali.
· povišana raven bazičnega kortizola,
· nizka samopodoba in samovrednotenje,
· žalost, obup, apatija,
· nezadovoljstvo, nesrečnost,
· močnejši občutek strahu,
· prezgodnje prebujanje,
· pritožbe: brezvoljnost, bolezni, nemoč,
· šibka vitalnost.
· znižana raven bazičnega kortizola,
· labilna samopodoba in vrednotenje po dosežkih,
· jeza, agresija, tesnoba,
· nižja raven zadovoljstva,
· šibkejši občutek strahu,
· težave z uspavanjem,
· pritožba: manjša delovna sposobnost,
· zmerna vitalnost.
Stopnja izgorelosti: večja.
Storilnostno samovrednotenje: večje.
Deloholizem: manjši.
Čustvena stabilnost: manjša.
Odprtost: manjša.
Vestnost: manjša.
Zadovoljenost temeljnih potreb: večja.
Zadovoljstvo z življenjem: manjše.
Stopnja izgorelosti: večja.
Storilnostno samovrednotenje: večje.
Deloholizem: večji.
Čustvena stabilnost: manjša.
Odprtost: večja.
Vestnost: večja.
Zadovoljenost temeljnih potreb: manjša.
Zadovoljstvo z življenjem: večje.
Dobra polovica odraslih depresivnih pacientov ima povišano raven bazičnega kortizola, pri adrenalni izgorelosti pa je zaradi blokade osi HHA raven kortizola znižana. Tako kot pri depresivnosti je tudi v obdobju izgorevanja raven kortizola, povišana.
Znižana raven kortizola pri izgorelosti se kaže s podobnimi znaki kot Adissonova bolezen: utrujenost, omotičnost pri vstajanju, ortostatična tahikardija, slabost …
Pacientom z ortostatično tahikardijo večkrat (napačno) diagnosticirajo anksiozno motnjo, in sicer zaradi palpitacij srca, omotice, motenj koncentracije in pozornosti, pa tudi zato, ker ti pacienti navadno dosežejo povišan rezultat na vprašalniku anksioznosti (BAI). Ker do pomanjkanja kortizola pride pri obeh sindromih, lahko domnevamo, da se ortostatična tahikardija pojavlja tudi pri sindromu adrenalne izgorelosti.
Občutek manjvrednosti je povezan z depresijo, ne pa tudi z izgorelostjo. Tudi izguba pozitivnega samovrednotenja in statusa je značilnejša za depresivne osebe. Zdi se, da se izgorele osebe še naprej borijo za ohranitev svojega statusa in se doživljajo kot potencialni zmagovalci, depresivne osebe pa so se že vdale.
Za depresivno stanje je značilna negativna samopodoba. Nasprotno pa osebe, ki izgorevajo, dolgo ohranjajo razmeroma pozitivno samopodobo, čeprav je ta labilna. Če začne upadati samovrednotenje po dosežkih (angl. performance-based self-esteem), se začnejo truditi vse do izčrpavanja. Potreba po ohranjanju pozitivnega samovrednotenja in samopodobe utegne biti tudi motiv, ki pripelje do izgorelosti.