Kdaj poiščemo pomoč?
Prvi korak do ustrezne izbire ukrepov za preprečevanje in odpravljanje posledic izčrpavanja je prepoznavanje vzrokov. Če tega ne boste upoštevali, se utegne zgoditi, da boste drago plačali izobraževanja in druge intervencije, ki pa dolgoročno ne bodo učinkovite.
Pomoč je treba poiskati, če ugotovite, da sami ne zmorete zmanjšati pretiranih delovnih obremenitev ali kakega drugačnega pretiranega angažiranja (kandidati za izgorevanje), najpozneje pa ob nastopu simptomov izgorevanja (izgorevanje ali izgorelost).
Diagnoza
Prvi korak k diagnozi je lahko testiranje z vprašalnikom SAI na tej spletni strani.
Testiranje vam bo pokazalo:
· ali kažete znake izgorevanja,
· ali so vaše težave morda posledica delovne izčrpanosti,
· ali ste kandidat za izgorelost, čeprav še ne kažete večjih znakov izgorevanja.
Rezultati vprašalnika SAI še ne pomenijo diagnoze, lahko pa opozarjajo nanjo. Za zanesljivo diagnozo je treba poleg testiranja opraviti tudi diagnostičen pogovor pri psihologu. Izgorelost je v Sloveniji v rabi kot dopolnilna diagnoza, saj ni vključena v DSM-5.
Delovno izčrpani
Če je rezultat testa storilnostnega samovrednotenja in deloholizma podpovprečen, obenem pa je pri vas opaziti znake izčrpavanja, ste najverjetneje delovno izčrpani.
Delovno izčrpanost preprečujemo in odpravljamo s počitkom, z ustreznejšimi delovnimi razmerami, pa tudi s pridobivanjem novih veščin, ki nam pomagajo bolje obvladovati obremenilne in stresne okoliščine (komunikacija, sproščanje, obvladovanje stresa …).
Coach oziroma trener lahko delovno izčrpanemu človeku pomaga pri učinkovitejšem razporejanju obveznosti (upravljanje časa). V pomoč so lahko tudi delavnice za pridobivanje ustreznih veščin, povezanih s samoorganizacijo in komunikacijo.
Kandidati za izgorelost
Tisti, ki dosežejo nadpovprečen rezultat pri testiranju storilnostnega samovrednotenja in se vedejo deloholično, vendar (za zdaj) ne kažejo znakov izgorevanja, so kandidati za izgorelost. Tudi njim lahko strokovnjak psihoterapevt pomaga, da labilno samopodobo spremenijo v bolj pozitivno in stabilno. Coach jih lahko nauči učinkovitejšega razporejanja obveznosti (upravljanje časa).
Ker so okoliščine, ki v posamezniku sprožijo proces izčrpavanja v obliki deloholizma ali kakega drugega pretiranega angažiranja, pri vsakem posamezniku različne, saj so odvisne od njegovih osebnih izkušenj, je pomembno, da se naučimo prepoznavati in razlikovati med svojimi notranjimi prisilami in zunanjimi zahtevami ter med tveganim vedenjem (deloholično izčrpavanje) in zavzetostjo za delo. Razlikovati je treba tudi med znaki izčrpavanja in izgorevanja.
Izgoreli
Če je testiranje pokazalo, da je vaše storilnostno samovrednotenje in/ali deloholizem nadpovprečen in da kažete znake izčrpavanja, zelo verjetno izgorevate in potrebujete strokovno pomoč. Ključni vzrok za izgorevanje so posamezne osebnostne značilnosti – zunanje okoliščine proces le sprožijo.
Tvegane osebnostne značilnosti je mogoče preoblikovati ob pomoči psihoterapije, ki pomaga zgraditi stabilnejšo pozitivno samopodobo brez notranjih prisil, kar navadno trajno zaustavi proces samoizčrpavanja – izgorevanja.
